Pravilnik o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja določa, da je fundacija dolžna voditi natančno evidenco o nagrajencih in dobitnikih priznanj. Evidenco je treba voditi posebej za vsako obliko nagrade oziroma priznanj. Pravilnik pa tudi določa, da se v evidenco vpišejo tudi prejemniki tistih drugih priznanj za delo na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so jih pred ustanovitvijo nagrad in priznanj Avgusta Kuharja prejeli strokovni delavci iz Slovenije in ki jih kot enakovredne odobri Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije. Pravilnik pa sam določa, da se v evidenco prejemnikov nagrad Avgusta Kuharja vpišejo prejemniki zveznih jugoslovanskih priznanj zlato sonce iz Slovenije v letih 1987-1989.
Leta 1987 je bil podpisan zvezni jugoslovanski družbeni dogovor o vodenju akcije V službi varstva - v službi človeka. Dogovor so podpisali Zveza sindikatov Jugoslavije, Skupščina Jugoslavije, Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, Gospodarska zbornica Jugoslavije, Zveza socialistične mladine Jugoslavije, Zveza skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije, Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije, Zveza invalidov dela Jugoslavije, Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije, Združenje zavarovalnih organizacij Jugoslavije, Jugoslovanska zveza za izboljšanje varstva pri delu ter časopisno-založniška delovna organizacija Zaštita na radu. Cilj akcije V službi varstva - v službi človeka je bila humanizacija dela in čim boljše varstvo človeka v delovnem procesu. Akcija naj bi imela delovno-tekmovalno naravo. Delovnim in drugim organizacijam ter posameznikom naj bi se podeljevala priznanja za najboljše dosežke pri humanizaciji dela oziroma za izboljševanje delovnih pogojev in za ohranjanje zdravja ter delovne sposobnosti delavcev. V akcijo naj bi bile vključene vse delovne in druge organizacije v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
V akciji V službi varnosti - v službi človeka so se podeljevala naslednja priznanja:
Dobitniki so prejeli ustrezno kovinsko odličje v obliki dveh rok, ki ščitita sonce. Sonce je predstavljalo delavčevo zdravje in življenje.
Poleg družbenega dogovora je bil pripravljen še Poslovnik o delu Koordinacijskega odbora akcije V službi varnosti - v službi človeka, Pravilnik o podeljevanju priznanj v okviru akcije V službi varnosti - v službi človeka ter dokument o kategorijah in kriterijih za podelitev družbenih priznanj (obveznosti tekmovalcev) z navodilom in obrazcem, kako pripraviti kandidaturo za kolektivne dobitnike in posameznike.
Ta družbena priznanja so se podeljevala v Beogradu ob 4. aprilu - jugoslovanskem dnevu varstva pri delu. Četrti april je bil namreč razglašen za jugoslovanski dan varstva pri delu v spomin na 4. april 1965, ko sta tedanja voditelja SFR Jugoslavije Josip Broz Tito in Edvard Kardelj podpisala ukaz o razglasitvi Temeljnega zakona o varstvu pri delu - prvega takšnega zakona v jugoslovanski zgodovini. Dan varstva pri delu naj bi namreč postal priložnost za pregled doseženega na področju varstva pri delu z namenom spodbujati razvoj varstva pri delu, humanizacijo dela ter zmanjševanje števila poškodb pri delu, poklicnih bolezni in invalidizacije delavcev. Vsako leto je bilo razdeljeno določeno število kipov, plaket in medalj zlato sonce dobitnikom iz vseh federalnih enot takratne Jugoslavije.
V Sloveniji je po letu 1988 vodenje akcije prevzela tedanja enotna Zveza sindikatov Slovenije. Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa v sindikalnem glasilu Delavska enotnost so kandidate za priznanja predlagali občinski sveti sindikatov oziroma republiški odbori sindikatov dejavnosti v tesni povezavi z društvi varnostnih inženirjev in tehnikov. Slovenija je v akciji sodelovala od leta 1987 do 1989. V slovenskih delovnih organizacijah, ki so prejele kip zlato sonce, je Zveza sindikatov Slovenije organizirala tudi svečano medijsko predstavitev dobitnikov v Sloveniji.
V letu 1990, ko se je Slovenija zaradi razhajanj v SFR Jugoslaviji začela pripravljati na osamosvojitev, se ni več želela udeleževati te jugoslovanske akcije. Toda slovenska strokovna javnost je pozitivno sprejela podeljevanje priznanj za izjemne dosežke v stroki varstva pri delu, kakršno je bilo jugoslovansko priznanje zlato sonce. Zato je v tistem času v Zvezi društev varnostnih inženirjev Slovenije kot v tedanji Zvezi sindikatov Slovenije prvič prišlo do pobude za ustanovitev slovenske nagrade za izjemne dosežke varstva pri delu. Ta pobuda se je ponavljala na vsaki skupščini Zveze društev, dokler prav s tem namenom ni bila ustanovljena Fundacija Avgusta Kuharja ter slovenska nagrada in priznanja Avgusta Kuharja za izjemne dosežke stroke varnosti in zdravja pri delu.
Za leto 1987 je bilo v vsej SFR Jugoslaviji podeljenih 7 kipov, 27 plaket in 33 medalj zlato sonce.
Svečana podelitev priznanj za leto 1987 je bila v Sloveniji 6. julija 1988 v prostorih Doma sindikatov, Dalmatinova ulica 4, Ljubljana.
Za leto 1988 je bilo v vsej SFR Jugoslaviji podeljenih 8 kipov, 34 plaket in 61 medalj zlato sonce.
Svečana podelitev priznanj za leto 1988 v Sloveniji je bila 20. aprila 1989 v poslovni zgradbi delovne organizacije KONUS v Slovenskih Konjicah.
Za leto 1989 je bilo v vsej SFR Jugoslaviji podeljenih 5 kipov, 24 plaket in 27 medalj zlato sonce.
Svečana podelitev priznanj za leto 1989 je bila v Sloveniji 22. junija 1990 v IMV REVOZ Novo mesto.
Opomba: Na podlagi dokumentacije pripravila Lučka Böhm